Polhi so večna tema vseh nas, ki sobivamo z gozdom. Spomladi, ko mršavi okrevajo po dolgi prespani zimi, so neslišni in nevpadljivi, kot da jih sploh ni. S hranjenjem z mladim rastjem si nabirajo moči in pridobivajo težo, poleti pa, če je sreča mila in se obeta ugodna jesen, že skrbijo za svoje mladiče. Septembra postane njihovo življenje manj skrito. Videli jih bomo resda stežka, jih bomo pa zato toliko bolje slišali, ko bodo lomastili v vejevju in se oglašali s svojimi kihajočimi klici. Jesen je za polha čas izobilja. Vsa njegova bit je posvečena iskanju hrane, nenehnemu nažiranju od mraka do zore, prijajo mu tudi vedno daljše noči. Zaradi dolgih noči so lahko dlje časa aktivni, kar se kaže predvsem pri hranjenju. V gozdu nas polhi kajpada ne motijo, saj so njegovi značilni prebivalci, brez katerih gozd ne bi bil to, kar je. Povsem drugače pa je takrat, ko postanejo so...