Švicarski pisatelj Adolf Muschg je spet vstopil v Reformirano cerkev, ker »mu zdaj Jezus spet nekaj pomeni«. Vera mu narekuje solidarnost z ubogimi in iskalci kot papežu Frančišku in še komu.

Skrb za obrobne

Cerkev je sicer postala obrobna ustanova, zato naj bo bolj odprta do obrobnih. To je bilo Krekovo temeljno prepričanje: Krščansko vero je treba odpreti ubogim, zatiranim, kmetom in delavcem ter jim pomagati, da se osamosvojijo. Kot je vabil papež Leon XIII.: »Najnižjemu sloju je treba hitro in učinkovito pomagati, ker večina teh ljudi živi v tako žalostnih in bednih razmerah, da niso človeka vredne.« Krek se je zavedal, da ne gre za krščansko usmiljenje, pač pa za temeljno pravičnost: »Delavcem delimo pravico, ne milosti,« je mladi duhovnik in dunajski doktor teologije vzkliknil na prvem katoliškem shodu.

»Krekova moralna veličina je bila v tem, da ni šel lahkomiselno v boj, marveč se je zanj dobro pripravil, in da je bil tako nesebičen, da nik...