Navdušila me je pripoved o pridigi sv. Frančiška Saleškega. Ko je moral po nekajurnem spovedovanju stopiti na prižnico, je preprosto rekel: »Ko bi vedeli, kako vas Bog ljubi.« Ta stavek je nekajkrat ponovil in nato odšel s prižnice. Ljudje pa so o njem še dolgo premišljevali.

Premišljujem, koliko pridig sem že slišala. Največkrat so bile zelo dolge in bi nazadnje težko ponovila glavno misel. Premišljujem tudi o raznih predavanjih, knjigah in podobno. Kaj vse je povedano in napisano. Na dolgo in široko, tako da nazadnje niti dobro ne veš, kaj je bila glavna misel. Navadno si tega nihče ne upa na glas povedati in se vsi delamo, kot da je vse v redu. Tako so vsi še bolj prepričani, da je treba o vsem na dolgo govoriti in pisati, če hočeš, da bo imelo tudi učinek.

V resnici pa je bistvo zelo preprosto. Le kaj naj bi še dodal stavku: »Ko bi vedeli, kako vas Bog ljubi.« O tem lahko človek premišljuje še in še, v vseh najrazličnejših okoliščinah. Ne gre za besede nekje z...