V knjigarnah gredo za med knjige, ki opisujejo prizadevanja za srečo in izkušnje o njej, pa tudi tiste, ki opisujejo raznovrstne raziskave o tem vprašanju. To je bralcem najljubša tema, ki jo potem za to zainteresirani obdelujejo in poglabljajo še na posebnih celotedenskih ali vikend seminarjih, na široko komentirajo v oddajah na TV, izdelujejo v ta namen posebne učne pripomočke ...

Ponekod je šla ta potreba tako daleč, da iščejo utemeljitve in načine, kako bi to postal samostojen predmet v šolskih programih. Že v ameriški ustavni listini o neodvisnosti iz leta 1776 je poleg življenja in svobode izpostavljena pravica prizadevati si za srečo. Vsako leto v OZN za to zadolženi pripravijo za pretečeno leto t. i. »poročilo o sreči«, kjer so razvrščene države glede na to, koliko se v kateri od njih ljudje počutijo srečni, pa tudi kje bi morali biti najsrečnejši. Vse to odraža prastaro človeško hrepenenje po sreči.

<...>