9. julija pri opoldanskem nagovoru o pravilnem reševanju težav:

On nas čaka. Vedno nas čaka. Ne zato, da bo čudežno razrešil probleme, temveč da nas bo, ko smo sredi njih, okrepil. Jezus nam ne odvzema teže življenja, temveč tesnobo s srca: ne odvzema nam križa, temveč ga nosi z nami. Z njim vsako breme postane lahko, kajti On je okrepčilo, ki ga iščemo. Ko Jezus vstopi v življenje, pride mir. Tisti mir, ki ostane tudi med preizkušnjami, med trpljenjem. Pojdimo k Jezusu, dajmo mu svoj čas, vsak dan ga srečajmo v molitvi, v zaupnem in osebnem pogovoru. Postanimo domači z njegovo besedo, znova brez strahu odkrijmo njegovo odpuščanje, nasitimo se z njegovim kruhom življenja. Tako bomo čutili, da nas on ljubi in tolaži.

On sam nas to prosi, skoraj zahteva. To ponovi na koncu današnjega evangelija: Učite se od mene … in našli boste krepčilo za svoje življenje (v. 29). Naučimo se iti k Jezusu, ko med poletnimi meseci iščemo počitek za to, kar utruja telo, ne pozabim...