V adventnem času čutimo v sebi neko nevsakdanje medsebojno prepletanje tega, kar v nas povzroča tisoči luči, s katerimi pretirano krasimo v tem času svoje kraje, mesta, domove. Po drugi strani pa nas omrtvela narava, mraz in zima nehote postavljajo pred najtežja človeška vprašanja, posebno o smislu našega bivanja. Ta vprašanja nas navdajo s posebnim razpoloženjem, zlasti ko se v nas oglasi Božja misel iz prvega berila iz 2. Samuelove knjige. Bog po preroku Natanu sporoča kralju Davidu okrog 1.000 let pred Kr. (zapisano je bilo v času babilonskega izgnanstva v 6. stoletju), kaj si misli o njegovi nameri, da sezida nov tempelj. Odgovor nas preseneča, kajti kralj David želi svoje kraljevsko mesto Jeruzalem napraviti čim lepše in privlačno. V ta namen hoče poleg mogočne kraljeve palače postaviti še veličastnejši tempelj Bogu Jahveju, kjer bo ta vedno navzoč. Jahve pa zavrača Davidovo ponudbo, saj se ne pusti vpletati v njegove versko- politične igrice. David namreč vidi v zidanju templj...