V slovenskem filozofskem jeziku, kolikor ga v tej civilizaciji sploh še govorimo, sta besedi »absolutno« in »relativno« zelo redki. Kar se tiče prve, je njeno zamolčevanje pripisati času oziroma dobi, ki besede Absolutno, pisane z veliko začetnico, ni trpela, kakor ni trpela Boga, ki je njen sinonim. Beseda »relativen« pa se še rabi, vendar v lahkih kontekstih. Iz te nerabe oziroma nizke rabe lahko tudi sklepamo o nevisoki ravni naše filozofske, se pravi mišljenjske slovenščine. Kaj ima to opraviti s praznikom Prešerna, se pravi poeta? Toliko ima opraviti, kolikor ima vsaka velika poezija, ki je lahko brez besede Absolutno, a ne brez večjega ali manjšega čutenja Absolutnega. Sploh je mogoče reči, da je takšno, čeprav komaj zaznavno čutenje znamenje pesniškega talenta, njeno popolno pomanjkanje pa znamenje netalenta. V čem vidimo dokaze čutenja absolutnega pri Prešernu? Odgovor bi lahko bil, da pri njem zaznavamo več sledi čutenja absolutnega. Sicer sam pravi v kratki, premalo upošte...