Pravili so mi o stari gospe, ki bi morala na neko precej nujno operacijo, pa jo je preprosto odklonila. Vsi so se temu čudili, ker je takšne niso poznali. Potem pa se je izkazalo, da so ji sicer dali podpisati formular, da se z operacijo strinja, nihče pa se ni potrudil, da bi ji vso stvar dobro razložil. Gospa je namreč že precej slabo slišala in sploh ni vedela, kaj se z njo dogaja in kaj imajo z njo v načrtu. Zato se ji je zdelo najbolje, da vse skupaj odkloni, čeprav niti ni dobro vedela, kaj odklanja.

Verjetno se podobne stvari dogajajo kar pogosto. Tisti, ki še slišimo, si navadno niti ne znamo predstavljati, kako je, če človek ne sliši ali razume samo vsako deseto ali celo samo vsako stoto besedo. Večina teh ljudi je potem raje kar tiho. Tako prihaja do mnogih nesporazumov, ki naredijo tudi veliko škode. Šele potem, čez nekaj časa, ugotovimo, kaj se je dogajalo. Ali pa tudi ne.

Ob tej pripovedi sem se morala zelo zamisliti. Priznam, da tudi sama govorim zel...