Ko je župnijski upravitelj Ladislav Tomazin leta 1954 po naročilu ljubljanskega pomožnega škofa Antona Vovka naredil popis cerkva in cerkvenih znamenitosti v župniji Štanga, ga je začel z naslednjimi besedami: »Kdo izmed naših Dolenjcev, tam doli od Ajdovca, Mirne Peči, čez Trebnje do novomeških mej, pa na Mirno in nazaj čez Št. Rupert, pa tja do Št. Janža in ves okoliš gori tostran Save, kdo izmed naših vernih Posavcev in Zasavcev, od Št. Jakoba do Zidanega Mosta in Radeč, pa moravške doline, Besnice in ljubljanske okolice – kdo od teh ne pozna sloveče božje poti sv. Antona v Štangi.«

Tako vzneseno kronist predstavi Štango, ki je bila še pred slabimi sto leti najpomembnejša romarska pot k sv. Antonu Padovanskemu na Kranjskem in ena pomembnejših v Sloveniji. Čas in njegovi spremljevalci pa so jo marsikje potisnili v pozabo, vendar njen sloves še ni zamrl. Še ve...