^»Te dni, ko je nekje na vzhodu spet zarožljalo orožje, je bil to zame še en dokaz, kako gre ta naš ubogi planet k svojemu koncu,« mi je rekel prijatelj.

»Nov dokaz, si rekel. Ali imaš še katere druge dokaze?«

»Imam jih celo vrsto,« je rekel nepopravljivi pesimist.

»Na primer,« sem rekel. »Začniva kar z biografskim. Ali je kje še na planetu kakšen kotiček, ki ga raziskovalec, alkimist, turist ne bi bil iztaknil. Človek na svetu nima kaj več spoznati. Svet je zrel za svojo dovršitev.«

»Sam mislim, da je še marsikaj nepoznanega. Vzemi pragozd Amazonije, tudi v Himalaji je še kaj neodkritega, kaj šele puščave s svojo skrivnostno vsebino pod peskom?«

»Vzemimo stvar zgodovinsko,« mi je odvrnil prijatelj. »Ali se v človeški zgodovini ni nateklo dovolj človeške krvi, da bi bilo treba pripravljati po dveh svetovnih vojnah še tretjo?«

»Če imamo od leta 1945 do danes 70 let miru, je to prav zasluga atomske bombe. Strah pred njo,« se...