Samomor je na Slovenskem tragično domač pojav. Zato kristjanu ni treba poudarjati, da ti življenje lahko vzame samo Tisti, ki ti ga je dal, ne da bi vprašal za to.

Po splošnem mnenju je samomor sad brezupa: človeka zanese v takšne okoliščine, da se mu v zmedi zdi nemogoče iziti iz njih drugače, kot da si sam vzame življenje.

Ali je zmeraj sad takšne življenjske nepomagljivosti? Te dni je bila v časopisih novica, da se je odločil za evtanazijo, se pravi prostovoljen samomor, Avstralec, ki bi mu ga dovolila tudi domača država Viktorija, toda zadevni zakon ni bil po njegovi volji. Takoj je odšel v Evropo, šel pozdravit sorodnike v Bordeaux in se potem v Baslu v za to specializirani bolnišnici dal umoriti z injekcijo. In to star nič manj kot 104 leta, ki jih je bil preživel pri kar dobrem zdravju in v lepem poklicu. Presunilo me je, ko sem izvedel, da je bil botanik, se pravi človek, ki se je poklicno ukvarjal z najlepšim na tem planetu, od trav do rož, dreves in gozdo...