Na deseto navadno nedeljo popoldne smo imeli srečanje bolnih in ostarelih iz naše župnije. Sodelavci župnijske Karitas smo pripravili dvorano za pogostitev, naše pridne žene so spekle nekaj peciva. Sodelovali smo z branjem beril, uvodov in prošenj. Med nas je prišel bolniški župnik p. Danijel Golav­šek, minorit, ki je pred mašo spovedoval, med mašo pa nas je lepo nagovoril. Povedal je, da smo se danes zbrali pri molitvi za naše preizkušane brate in sestre in da po vsakem križu posije sonce. Mnogi bolniki in tudi zdravi dvomijo o tem, pa vendar življenje zmaguje nad boleznijo in smrtjo. Mnogi govorijo, da je to utvara. Ko spregovori o bolniškem maziljenju, ljudje mislijo, da bo kmalu konec. Vendar noben zakrament, niti bolniško maziljenje, ni za smrt, ampak da pomaga pri ozdravitvi ali da olajša trpljenje. Po maši smo se s patrom poveselili, vendar samo na kratko, ker je dobil klic, da mora nujno obiskati nekega bolnika v kliničnem centru....