Čim starejša sem, toliko bolj se zavedam, kako dragocena je zdrava kmečka pamet, ali kot bi jo s kratico lahko poimenovali ZKP. Spominjam se, kako so nam, mestnim otrokom, v šoli dali vedeti, da se svet neprestano razvija in da smo že veliko dlje, kot so ljudje na kmetih. Otroci smo takrat to tudi verjeli.

Potem pa človek odrašča, dobiva nova spoznanja in presoja življenje tu in tam, vidi in razume marsikaj, česar prej ni. Zdaj vedno večkrat slišim, kako na vseh koncih hvalijo ZKP. Če bi znali bolj razmišljati z ZKP, bi bilo čisto drugače. Veliko bolj preprosto, manj obremenjujoče. Živeli bi laže in bili bi veliko bolj veseli.

O velikem pomenu ZKP se vsak dan znova lahko prepričam ob vsem, kar doživljam. Prav posebej pa sem mislila na to, ko sem pred meseci srečala devetinosemdesetletnega Bohinjca, ki me je s svojim zdravim razmišljanjem čisto prevzel. Pri svojih visokih letih je še vedno zelo bister in ga je prav prijetno poslušati. Rojen je na kmetiji in je vse ž...