O našem vstajenju na praznik Marijinega vnebovzetja
Vnebovzetje Marije, človeške stvaritve, nam daje potrditev glede naše zveličavne usode. Grški filozofi so že razumeli, da je človeška duša po smrti namenjena za srečo. Oni so to o duši razumeli, kljub temu pa so zaničevali telo, ki so ga imeli za ječo duše, in niso spoznali, kako je Bog predvidel, da bo tudi človekovo telo pridruženo duši v nebeški blaženosti. To, torej »vstajenje mesa«, je značilnost, ki je lastna krščanskemu razodetju, je jedro naše vere.

O evharistiji pri molitvi angelovega češčenja v nedeljo, 19. avgusta:
»Ob oltarju najdemo to, kar nas duhovno nasiti in nas odžeja danes in za večnost. Vsakokrat, ko se udeležimo svete maše, smo v nekem smislu vnaprej deležni nebes na zemlji, kajti iz evharistične hrane, Jezusovega telesa in krvi, se učimo, kaj je večno življenje. Je živeti za Gospoda. 'Tisti, ki mene jé, bo živel po meni,' pravi Gospod (glej Jn 16,57). Evharistija nas oblikuje,...