»Kdor ljubi ženo, ljubi sebe« (Ef 5, 21).

Ivan Pregelj: »Videl sem ženo: nad tuje je dete prsi zgrnila in kot da raslo pod njenim je srcem, ga je dojila /…/ Videl sem v dušo možu, udarjeno, od žene izdano, trikrat prevarana je odpustila; težkó, a vdano.«

Razmerje med možem in ženo je prastaro. Njuni odnosi prav tako. Ali bo v prihodnje enako, denimo čez petsto let? Svetopisemska Božja beseda ostaja nespremenjena. Mar je razumevanje le-te tudi vedno in povsod táko?

Savel, učeni farizej, se kot Pavel ni do zadnje tančine znebil nekdanje miselnosti ali pa v oznanjevalni vnemi ni dovolj jasno izrazil svoje misli, da bi bila nedvoumna za vse čase. O njegovem stališču do žensk se da še vedno préklati, četudi ga teološka razlaga obrača njim v prid, ne v podcenjevanje. Sicer je pa zapel takó veličastno odo ljubezni, da sta v njej do pičice enako udeležena moški in ženska (prim. 1 Kor 13).

V sebi nosimo preteklost, sedanjost nas spremlja v jutrišnje dni....