Foto: Tatjana Splichal

^»Pred eno uro je pobožni pastir zaprl svoje oči … Ni mi treba, da vas tolažim: svetniško življenje in blažena smrt prečastitega brata sta najboljša tolažba …« Tako je 19. januarja 1868 ob treh zjutraj generalni vikar ameriške škofije Marquette napisal v pismu, naslovljenem na Baragovo nečakinjo Marijo v Trebnje. Na pogreb so zaradi snežnega viharja in visokega snega čakali dvanajst dni; noben škof se ni mogel prebiti na pogrebno svečanost, prišlo pa je šest okoliških duhovnikov in čez tri tisoč vernikov, veliko od njih je Baraga krstil ali jim podeljeval druge zakramente. Na pogrebu je generalni vikar dejal: »Izteklo se je življenje možu, ki je s čistostjo svoje duše in predanostjo cilju, z mrtvičenim življenjem in plamtečo gorečnostjo, združenimi z nenavadnimi darovi in sposobnostmi, zvesto in uspešno uporabljenimi, služil Bog...