Te dni sem se vrnil z vsakoletne delavnice, ki jo o holokavstu in grozotah druge svetovne vojne organizira ustanova Maximilian Kolbe v centru molitve in dialoga v Oświęcimu (nemško Auschwitz) na Poljskem.

Med drugo vojno je na robu tega mesta, ki leži v tistem delu južne Poljske, ki je bilo priključeno rajhu, delovalo velikansko koncentracijsko taborišče. Prav osrednja lega sredi zasedenih vzhodnih ozemelj in gosta judovska naseljenost v tej regiji sta naredila iz tega majhnega in nepomembnega trga, postavljenega na zbito in delno močvirnato zemljo, gnusno rano Evrope. Brezdušna ravnina, poseben tir, ki se konča sredi prostranega niča, zbite, neravne poti, skromna gradnja in visoki topoli v ozadju vam povedo, da ste vstopili v pekel največjega iztrebljevalnega centra človeštva: Auschwitz-Birkenau, 1,2 milijona smrti. Kamorkoli pogledate, so okoli vas samo grde stvari, zgrajene iz sovraštva, iz dolgo let gojenega in spodbujanega nemškega sovraštva do vsega, kar je la...