Globoko v sebi sem prepričana, da je Bog zelo preprost, razumljiv in dostopen vsakemu od nas, izobraženemu ali čisto preprostemu človeku. Spominjam se, kako se mi je takrat, ko sem bila še otrok in potem v gimnaziji, zdelo prav imenitno, če sem znala uporabljati tujke. Kot da je to dokaz moje odraslosti in obvladovanja določene snovi. Zdaj, po toliko letih, gledam na to seveda čisto drugače. Človek je velik, kadar zna biti preprost in zna na kratko in preprosto povedati to, kar je bistveno. Če snov obvladaš, to ni težko. Če pa v tem nisi povsem samozavesten, moraš uporabiti veliko besed, lahko tudi tujih in nerazumljivih, pa kljub temu težko poveš bistveno. Verjetno se vsi ne strinjajo z menoj. Za mnoge sem veliko premalo znanstvena in jezik, v katerem pišem, je po njihovem mnenju samo za zelo preproste ljudi brez kakšne izobrazbe. Seveda je to, kar pišejo ljudje v raznih seminarsk...