V današnjem razduhovljenem svetu je človek osamel že s tem, da verjame v obstoj tega čutno ali eksperimentalno resničnega sveta. Skratka, da ne verjame, da poleg materije in energije utegne obstajati še kakšno drugo vesolje.

Še bolj osamel si, če verjameš v osebnega Boga, s katerim si lahko v osebnem stiku.

Še bolj si osamel, če verjameš, da je svet obiskal njegov sin Jezus Kristus. Če najmanj verjameš, da je Cerkev kljub vsemu človeškemu na sebi v bistvu Božja ustanova.

S tem ni povedano nič novega. V slovesnem govoru pri zadnji večerji je Kristus rekel apostolom: »Vi niste od tega sveta.« Tako je bistveno označil tudi njihove učence, kristjane.

Ali jih je s tem izločil iz tega sveta in njegovega dogajanja?

Tako so ga razumeli tisti, ki so se osebno v prvih stoletjih umaknili v puščavsko samoto, dalje ustanovitelji kontemplativnih redov, samostansko ločenih od sveta, kakršni v manjši meri obstajajo še danes. Tudi na Slovenskem, tako na p...