V knjižici s križevim potom Slovenska kalvarija, ki jo je v postnem času izdala založba Družina, razmišlja Janez Juhant o trpljenju Slovencev, že v uvodnem delu pa usmeri pogled na Križanega, ki je naše prednike spremljal na kalvarijo in jih hrabril v njihovih križih, jim vlival upanje in dajal moč, da so ostali zvesti, ko je smrt kosila s koso ustrahovanja in terorja, krutih zvijač in peklenske morije. Razmišljanja na postajah križevega pota se sklenejo z osebno molitvijo in pogled usmerijo k Jezusu, našemu Odrešeniku. »Z zadanimi bolečinami so verni hodili za Jezusom skozi mučilnice Dražgoš, Starega piskra, Teharij, Kočevskega roga, Brestanice, Kidričevega, Golega otoka in drugih krajev nečlove­ško­sti in smrti,« ko so si predniki sami vzeli pravico Gospodovega mašče­vanja, borba za svobodo pa se je sprevrgla v petdesetletno nasilno suženjstvo. Veliko ostaja neizgovorjenega, kljub brutalni goloti človeka sta vzniknila usmiljenje in sočutje, zatrta in potlačena resnica pa kr...