Prekrasna novozgrajena hiša se blešči v spomladanskem soncu in vzbuja občudovanje mimoidočih. Na enem od balkonov razmetane otroške igračke, v garaži skoraj nova avtomobila. Prav gotovo jim gre dobro, saj se že od daleč vidi!

Kot del negovalne ekipe vstopim v hišo in … najdem v spalnici bolnika, ki sem ga prišla obiskat. Mlad mož, oče, računalničar, ki mu nobena digitalna skrivnost ni tuja … A ta mladi mož je na smrt bolan, bolezen neusmiljeno uničuje njegovo telo, pa tudi upanje in nasmeh … Ob njem lepa, mlada žena, oblečena po zadnji modi, a v očeh je toliko bolečine, roke trepetajo od utrujenosti, vse njeno bitje vpije po sočutni pomoči …

Ko na cvetno nedeljo vstopamo v cerkev z butarami, praznično okrašenimi šopki, mladimi vejami sveže razcvetelih dreves in zelenja, me ta veličastni sprevod miru in veselja nehote spomni na obisk pri ranjeni mladi družini, kjer je bolezen spremenila vse – ne samo medsebojne odnose, ne samo pomembnost stvari, ampak celo temelje n...