V župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev mučencev je maševal škof Andrej Glavan, prepeval je otroški pevski zbor. Škof je dejal, da je bolnik prikrajšan za marsikaj. Zlasti je hudo, če nima ob sebi ljubečih in razumevajočih ljudi, ki bi mu pomagali in lajšali stiske. Občutek zapostavljenosti in odvečnosti je gotovo hujši kot druge težave. Spomnil je, da ne moremo vsi delati velikih stvari, lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo. »Nič ni majhno, kar je narejeno iz ljubezni. Skušajmo biti dar drug drugemu, dar na različne načine, tudi z majhnimi stvarmi, tudi s skromnimi besedami, z dobrotljivim pogledom.«

Srečanje se je nadaljevalo v učilnici župnišča s kulturnim programom, v katerem so sodelovale ljudske pevke Čebelice. Duhovni asistent Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov Borut Pohar je predaval o bolniku kot misijonarju. Vprašal se je, z...