Razpeli so ga na križ in usmrtili. To je bilo zadnje dejanje v dolgi vrsti poskusov, da bi ga utišali. Rušil je urejenost sveta in družbe, kakršne so bili navajeni in so se v njej počutili varne. Družil se je s cestninarji in grešniki. Ni se držal predpisov postave. Ko so mu pripeljali grešnico, da bi ga ujeli v past, jim je z enim samim stavkom usmeril pogled v srce in drug za drugim so odšli. Izganjal je demone, ozdravljal bolne in obujal mrtve. Njegovo delovanje je bilo neznosno moteče. Čutili so se ogrožene in zato so se spraševali: »Kaj naj storimo? Ta človek namreč dela veliko znamenj. Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj« (Jn 11,47-48). Izbral: Ivo Žajdela


Stanislav Zore
Priče, ki živijo iz vere
»Nekam znani so nam koraki, s katerimi so se hoteli znebiti Jezusa,« je spomnil ljubljanski nadškof Stanislav Zore pri vstajenjski...