Pred 11 leti sva bila na romanju po Sveti deželi. Nekega dne smo se ustavili na kraju, kjer je bila v spomin na Izraelce, ki so kar naprej godrnjali, postavljena na križ obešena »bronasta kača«.

Ko smo nedavno prebirali odlomek iz 4. Mojzesove knjige o bronasti kači, sem v sebi prepoznala podobnost z izraelskim ljudstvom. Kot oni tudi jaz večkrat godrnjam. Največkrat tedaj, ko sem preveč utrujena, in včasih res za malenkosti. Izraelci so godrnjali in nergali celo takrat, ko jim je Bog z neba pošiljal mano. Naveličali so se »borne jedi«. Dobesedno se jim je zagabila.

In kako je z menoj? Sem tudi jaz naveličana »mane«, ki jo imam, in hočem še več? Prepoznam v sebi Evo, ki je imela raj, pa je hotela več – »biti kakor Bog«? Težko je razumeti, kako nevarno je lahko nezadovoljstvo in godrnjanje, saj lahko prikliče kače, ki pikajo nas in naše otroke. Ali drugače rečeno: težko je biti zadovoljen »z najboljšim«, če le-to ni takšno, kot sem si jaz zamislila, da bi moralo bit...