Ko le njegove pridige ne bi bile tako dolgočasne, … naš novi župnik pa ni za mladino, … naš bi se ukvarjal samo z gospodarstvom, pastorala pa trpi …, nobenega posluha nima za želje faranov, nikogar ne spusti blizu, kaj pa komplicira pri botrih, vesel naj bo, da še kdo otroka prinese h krstu …

Ja, veliko imamo povedati o tem, kakšen naj bi bil duhovnik. Če se ozremo le na nekatera naša godrnjanja, vidimo, da bi pravzaprav moral biti kar superman, super človek z nadnaravnimi sposobnostmi in talenti. Prav gotovo nekaj nadnaravnega v njegovem poslanstvu je, saj je vendar Božji odposlanec, poklican od Boga, še vedno pa je le človek. Z vsemi svojimi pomanjkljivostmi in vsemi svojimi ranljivostmi vred. Grešni služabnik, po katerem pa Bog še vedno lahko močno deluje.

Morda ob letošnjem posvečenju novomašnikov– prazniku duhovništva ne bo odveč, če ogledalo nastavimo še sebi. Duhovnik je tu za nas. Kaj pa mi, naredimo kaj za dobro svojih duhovnikov? Ko so pred letošnjo velik...