Med najbolj zaslužnimi za združitev Prekmurja s Slovenijo so bili slovenski katoliški duhovniki.


Matija Slavič

Matija Slavič (Bučečovci, 1877–Ljubljana, 1958) je konec leta 1918 postal član slovenskega dela jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Problematiko Prekmurja je poznal že prej, od septembra 1918, ko je že vedel, da mu bodo podelili zastopstvo za ta del ozemlja, pa je opravil več ogledov in srečanj z vidnimi prekmurskimi duhovniki ter se natančno seznanil s položajem. Iz Pariza je v pismih redno obveščal slovensko in jugoslovansko javnost o poteku pogajanj. Sestavil je dve spomenici, v katerih je z jezikovnih, etnografskih in drugih stališč utemeljeval zahtevo po priključitvi Prekmurja oziroma Slovenske krajine k slovenskemu ozemlju. Leta 1921 in 1923 sta bila objavljena dva njegova spisa, Prekmurje