Vsako zimo, ko začnejo vremenoslovci opozarjati na nevarnost snežnih plazov, oživi spomin na več kot dvesto ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je marca 1916 zasulo pod Vršičem. Ti nesrečniki so bili del velike množice carskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno prestajali ujetništvo na slovenskem ozemlju. O njihovem življenju in skoraj pozabljeni usodi govori razstava »Življenje za c(es)arja« v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Prva svetovna vojna se je na zahodu Evrope kmalu spremenila v pozicijsko vojskovanje. Na vzhodni fronti, ki je segala od Baltskega do Črnega morja, pa je bilo drugače. Avstro-Ogrska in Nemčija ter njuna nasprotnica Rusija, ki je imela pod orožjem več kot petnajst milijonov mož, so se prerivale sem in tja. Medtem ko se je na zahodu frontna črta premikala le za nekaj deset metrov, se je na vzhodu za več deset ali sto kilometrov. Ob te...