Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta

Predsodki in sovraštvo do Judov so že stoletja navzoči med ljudmi. Najstarejši je vsekakor t. i. verski antisemitizem, ki je sovpadal s krščanskimi verskimi dogmami o Judih kot morilcih Boga in je hkrati v Judih videl pripadnike edine drugoverske skupnosti v srednjeveški Evropi. Do zdaj se je tej dogmi uradno odrekla edinole Katoliška cerkev na drugem vatikanskem koncilu. V pravoslavnih cerkvah omenjena dogma še vedno velja, ker bi jo lahko spremenil oz. ukinil samo ekumenski svet, ki pa se ni zbral že od leta 787. V judovski kolektivni spomin so se vtisnili časi, ko so bili Judje žrtve teološko utemeljenega antisemitizma. Slednjega pa moramo vsekakor razlikovati od rasističnega antisemitizma, ki se je razvil v 19. stoletju in dosegel vrhunec v nacistični ideologiji, ki je vodila v zločin brez primere – holokavst, tj. od države organizirano, vodeno in financirano pobijanje okrog šestih milijonov Judov...