Pogost prizor z velikih evropskih stadionov: nogometaši si med pogovorom z dlanmi zakrivajo usta. To gesto razlagajo na različne načine: najbolj zabavno se mi zdi, kar je bilo o tem zapisano v angleškem tabloidu The Sun: igralci naj bi tako (z zakrivanjem ustnic!) okrepili glas, ki bi se sicer izgubil v peklenskem hrupu navijačev. Seveda tudi ne more držati, da to počnejo izključno zato, da bi profesionalni bralci z ustnic, zaposleni pri nasprotni ekipi, tako ne razbrali pomembnih taktičnih infromacij; usta si namreč zakrivajo tudi med pogovori z nasprotniki, tem pa najverjetneje ne izdajajo svojih načrtov! Tisto, o čemer bomo, razumljivo, v medijih našli bolj malo, pa zadeva medije same. Tudi ti namreč najemajo bralce z ustnic in seveda lačno popadejo vsako nespodobnost, ki jo ulovijo najeti veščaki. Na nogometnem igrišču se ne govori nujno najbolj rafiniran jezik, to ni nobena skrivnost: v žaru borbe, z do konca napetimi živci, sredi skrajnih fizičnih naporov in včasih tudi...