Lansko poletje je v letalski nesreči v Bovcu družina Količ iz Brežic izgubila moža in očeta šestih otrok, izkušenega pilota Štefka. Z njegovo ženo Matejo sva vstopili v zgodbo trpljenja. V trpljenju, pravi, je treba gledati naprej z vero in hvaležnostjo.
Dobro leto je že od nesreče, ali šele? Kako gledate na preteklo leto?

Bila sem tako zaposlena, dobesedno vržena v pisarniško delo, s katerim se je prej ukvarjal predvsem Štefko, da mi je čas zelo hitro minil. Mislim, da delo in zaposlenost malo olajšata stvari in preprečita, da bi obsedela in samo razmišljala ... To preizkušnjo in čas po njej si predstavljam kot tisti dogodek v Svetem pismu, kjer Peter hodi po vodi proti Jezusu. Namreč, zelo hitro se lahko začneš utapljati v malodušju. Vsake toliko časa se tudi zasmiliš samemu sebi in te skrbi: zakaj se je moralo to zgoditi ravno meni, kako bomo sedaj? Ko se enkrat začneš spogledovati s takšnimi mislimi in jih še malo negovati, prav čutiš, kako hranijo druga drugo in te...