Razsvetljenstvo in prerod: Pohlinov in Zoisov krog

Z razsvetljenstvom je za slovenščino kot ljudski jezik spet napočil odločilen trenutek. Med preobrazbo habsburške monarhije v moderno državo pod Marijo Terezijo in Jožefom II. sta se nakazovali dve poti: slovenščina bi se lahko začela dvigati tudi v višje kulturne sfere in pridobivati položaj enakopravnega evropskega jezika, lahko pa bi začela izgubljati družbeno relevantnost, omejena na nepismeno prebivalstvo. Nekatere reforme, na primer splošna šolska obveznost in omilitev cenzure, so namreč vsaj posredno spodbujale rabo slovenščine v nižjih šolah in javnosti, druge, denimo centralizacija in birokratizacija, pa so povečevale moč že tako ali tako dominantne nemščine. Na tem razpotju so slovenščino rešili možje, ki so razsvetljenske zahteve po razumnosti, strpnosti, napredku in izobrazbi vgradili v zagovor svoj...