Pred nekaj leti je bilo.

Prijatelj, igralski kolega, in njegova žena sta pričakovala otroka. Prišlo je do zapletov. Drobno detece, deklica, se je rodila v petem mesecu. Ali je bilo že v šestem? Ne vem več. Vsekakor je bilo prezgodaj.

Prijatelj, igralski kolega … neveren … me je prosil za molitev. »Ti imaš 'veze' tam gor!« mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. Ko te kdo prosi, da prosiš pomoči od Tistega, v katerega sam ne verjame, veš, da je na robu. Na dnu. In moliš. Molila je vsa naša družina. Vsi otroci. Vseh šest.

Zdravniki mali deklici niso dali upanja. »Pridi se poslovit!« mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke. Kot v sanjah. V enih čudnih nebesih … s tistimi drobnimi, nemočnimi angelčki … v blagi tišini, kjer aparati dihajo in bijejo namesto pljučk in s...