ILIRSKE PROVINCE NA ZEMLJEVIDU IZ LETA 1810. NUK, FOTO: MILAN ŠTUPAR

Člani Zoisovega kroga so za­­­čeli prvi razmišljati o odnosu med slovenstvom in državnostjo, iskati primeren upravni okvir za Slovence in zato celo – kolikor je bilo seveda v njihovi moči – posegati v politiko. K temu jih je spodbudilo stalno spreminjanje zunanjih meja in notranjih ureditev evropskih držav, tudi habsburške monarhije, v nemirnem obdobju med francosko revolucijo (1789) in dunajskim kongresom (1815).

Umanjkanje državne tradicije

Zoisov krog se je pri tem moral spopasti z veliko težavo – umanjkanjem državne tradicije. Medtem ko so lahko denimo poljska, češka in hrvaška identiteta črpale življenjsko moč iz starodavne, tedaj še vedno obstoječe državne tradicije ozemlja, ki so si ga lastile, je slovenski identiteti podobno kot slovaški in srbski kot glavna opora ost...