Norma v slovenskem medijskem svetu je levo, nadaljevanje tradicij samoupravnega novinarstva, novinarjev kot pudljev s tradicijo družbenopolitičnih delavcev, katerih naloga je ohranjanje političnega sistema, novinarjev kot hlapcev postkomunistične vladajoče politike. Kdor ni na tej strani, je devianten in za slovenske razmere, kjer konstituirani sistem vrednot in prepričanj še vedno ni povsem zapustil Jugoslavije, ni na normalni strani.

Ker po osamosvojitvi komunisti niso bili zrinjeni z oblasti, njeni nižji nivoji so ostali praktično nedotaknjeni, ljudi še vedno preveva strah, predvsem pa se svoje usode ne upajo vzeti v lastne roke. Zato so neskončno srečni, če jim stara oblast s pomočjo medijev že nekaj časa ponuja »nove obraze«, politike, ki jih dotlej ni nihče poznal in se predvsem neskončno ljubeznivo nasmihajo in obljubljajo nemogoče. Ljudje prevalijo svojo odgovornost nanje, potem pa cvilijo. Pogosto za svo...