Vsi, ki jim spomin še seže v nekdanje čase novejše zgodovine, vedo, kako so v obdobju razcveta prejšnjih dveh sistemov, komunizma in socializma, poudarjali delo ter slavili delavce in kmete. Intelektualce, ustvarjalce in druge, ki so znali, zmogli, bili pripravljeni in so si upali razmišljati s svojo glavo ter delovati in ustvarjati na svoj način, pa so puščali vnemar, jih marginalizirali in zavirali oziroma omejevali – jim vneto strigli peruti ter zavzeto skrbeli, da se njihov glas ne bi preveč slišal in njihov vpliv ne bi ogrožal ustaljene politične, družbene in poslovne prakse.

Z osamosvojitvijo in s prihodom kapitalizma so se razmere spremenile – za glavnino tudi izboljšale. Številne tako danes bolj kot varna in udobna služba zanima dinamično, razgibano in privlačno delo, polno izzivov in neznank, ki pa mora biti seveda tudi ustrezno plačano oziroma drugače nagrajeno. Hkrati pa pri najboljših, ki se jim ni treba ukvarjati z golim preživetjem in prebijanjem skozi mesec,...