Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena.

Čeprav imam navedeno omejitev v mislih, se mi še vedno zdi, da je 22. april v slovenski zgodovini izjemno pomemben datum. Na ta dan natanko pred tridesetimi leti je bil v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji drugi krog predsedniških volitev. Slovenke in Slovenci so se resda ne s plebiscitarno, a z dovolj jasno večino odločili za nekdanjega partijskega šefa Milana Kučana. »Slovenski Havel« Jože Pučnik je zbral zavidljiv odstotek glasov, toda izgubil. Zame je v tem izidu zgoščena slovenska zgodovina zadnjih treh desetletij. Slovenija je ostala nekako na pol poti. Kot nakazuje razlika med parlamentarnimi volitvami, na katerih je Demos vendarle dosegel absolutno večino, in glasovanjem o predsedniku predsedstva, je bilo soglasja dovolj za osamosvojitev, ne pa tudi za prelom s povojnim političnim...