Malo pred vojno, leta 1940, je v Ljubljani izšla v slovenskem prevodu knjiga ukrajinskega avtorja Ukrajina joka. Avtor Aleksij Pelipenko je v njej predstavil razmere v Ukrajini, ki je takrat bila Ukrajinska sovjetska socialistična republika. Gre za neposredno podobo komunističnega nasilja. Kmetom so revolucionarji odvzeli zemljo, kljub temu pa od njih zahtevali ustrezne davke. Mnogo ljudi so ubili, številne so zaprli, jih mučili, zaprte so bile tudi matere z dojenčki. V deželi, ki je bila prej žitnica carske Rusije, je mnogim grozila smrt zaradi lakote. Iz mest so lačni meščani na deželo prihajali prosit kruha, tudi v Moskvi so stradali. Nov val nasilja so bile brezbožniške procesije, ko so se norčevali iz verskih obredov in uničevali sveta znamenja. Itd. Ob poročilih domačih in tujih medijev se je tako slovenskemu človeku vse jasneje oblikovala podoba komunizma. Ni čudn...