Jure Sešek:

Kaj bo, če ne bo? Saj ne vem, upam, da bo seme, ki je bilo vsajeno z zgledom, raslo. Vzgoja je pač delno tudi loterija. Upaš, povsem pa ne moreš vplivati na izid. V otroških letih ni bilo težav, nedelja je bila nedelja. Logično, razumljivo, brez pardona. Pozneje sva na njihove zakaje in »danes ne bi šel« odgovarjala: »Aja? Res ni ničesar, za kar bi se rad zahvalil? Nimaš nobene prošnje za nov teden?« Pa je šlo. Zdaj, ko počasi že drugi pleza iz najstniškega obdobja, tretji pa mu hitro sledi, pa, kadar se zatakne, privlečeva na dan dobre stare ne ravno spodbudne prijeme v slogu: »Dokler boš pod najino streho ...« Vem, preplitko, brez dialoga, a v jezi in razočaranju pride še kaka drugačna misel. Mama otožno in jezno pogleda, razočarano vzdihne, jaz oče pa si mislim kaj takega, česar zapis v Družini ne prenese. Največ verjetno odtehta to, da vidijo, koliko nama skupna nedeljska pot pomeni. Pa sem spet pri zgledu. Upava, da bodo vztrajali. Tudi takrat, ko bova že d...