Ob premieri predstave Škofjeloški pasijon v Prešernovem gledališču v Kranju

Francoski gledališki in filmski kritiki pravijo, da se velikih tem sme lotiti le velik umetnik. Tako že na začetku ob kranjski gledališki uprizoritvi Škofjeloškega pasijona nastane vprašanje, ali je Jernej Lorenci dovolj velik režiser, da se je lahko lotil uprizoritve starodavnega liturgičnega besedila, ki je danes prek UNESCA priznano kot svetovna kulturna dediščina? Najbrž se je tega dobro zavedal tudi režiser sam, zato se je odločil, da bo na oder postavil le en vidik Pasijona, to je trpljenje samo. Vendar se je tega vprašanja lotil bolj v luči svetovnih mitov trpljenja in arhetipov stisk. S tem pa se je odrekel svojstvenemu krščanskemu pojmovanju trpljenja, to je svetlobi odrešenja, kar pa zgodovinski Škofjeloški pasijon vsekakor je. Zato bi se temu nesporazumu lahko izognil, ko bi s...