»Rodil se je reven, in čeprav sta ga posesala slava in denar, Maradona ni nikoli pozabil svojega izvora. Poznal je bedo, zato je znal biti velikodušen, izkazal je veliko človeškost – to značilnost mu priznavajo mnogi,« piše Gaetano Vallini v vatikanskem dnevniku L'Osservatore Romano. Bil je »človeški, tudi preveč človeški v svojih krhkostih«, a »velikim smo pripravljeni odpustiti vse, ali skoraj«. Sicer pa, nadaljuje Vallini, je zgodovina polna genijev, ki v življenju niso bili zgledi. »A pri umetnikih si navsezadnje zapomnimo umetnine. In nekateri Maradonovi goli bi zaradi svoje lepote mirno lahko končali v muzeju. Estetika nogometa.« Tudi papež Frančišek »se z naklonjenostjo spominja srečanj z njim v teh letih in moli zanj, vse odkar je pred dnevi izvedel za njegovo zdravstveno stanje«. Najbolj slavna Argentinca sta se srečala nekajkrat v nekaj dneh na začetku septembra 2014. Prvič v dvorani Pavla VI., ob tekmi za mir (v kateri je igral tudi Maradona). Papež ga je sprejel z očetov...