Želela se je mirno posloviti od tega življenja

Večkrat se spomnim na gospo, znankino mamo, ki je lani umrla v visoki starosti. Do konca je bila čisto bistra in je v glavnem sama odločala o vsem, kar se je z njo dogajalo. Njeni otroci so to spoštovali. Stara gospa pa je že nekaj let pred smrtjo napisala, kako želi, da z njo ravnajo, ko se ji bo življenje iztekalo, ko bo umirala. Ni hotela, da bi jo poslali v bolnišnico, ji delali razne preiskave, da bi ji dajali infuzije, ji vstavili nazogastrično sondo ali naredili gastrostomo za hranjenje. O vsem tem se je s hčerko in sinovoma tudi veliko pogovarjala in vsi so njene želje načelno sprejemali.

Potem pa je gospa res zelo oslabela in prišla v stanje, ko so postale te njene želje zelo aktualne. Obležala je, bila pa je še vedno bistra. Vsak dan je manj jedla, tudi vedno manj popila. Vedno več je spala. Otroci so postali zbegani. Sin je odločno rekel: »Pa saj bo od lakote umrla. Tako je pa res ne moremo pustiti.« Skoraj...