Samo Skralovnik, docent pri katedri za Sveto pismo in judovstvo, o delu kot liturgiji telesa in o Bogu »delavcu«


Zgodba človekovega dela se začne že na prvih straneh Stare zaveze. O čem pripoveduje?

Potem, ko je bil človek ustvarjen, je bil po svetopisemski pripovedi postavljen v idealno okolje, raj. Svetopisemski avtor si tega kraja ni predstavljal kot kraja brezdelja, lenobe, poležavanja. Sveto pismo poroča, da je Bog postavil človeka v raj »da bi ga obdeloval …« (1 Mz 2,15). Se pravi, lahko bi dejali, da je delo, uresničevanje v delu in ustvarjanje človekova »izvorna koda«.

Izraz »avad«, s katerim se v Stari zavezi označuje delo, ima v hebrejščini dva pomena: pomeni »delati«, lahko pa tudi »služiti«. In prav s tem izrazom so kasneje označevali službovanje – »delo« jeruzalemskih duhovnikov v templju. Zato še danes rečemo duhovniku...