Ko smo se v uredništvu dogovorili, da pred 30. rojstnim dnevom samostojne Slovenije poskusimo vsaj iz kakšnega zornega kota osvetliti večplastno tematiko vloge kristjanov v demokratizacijskem in osamosvojitvenem procesu, si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil na svojega očeta. Bo ta misel zvenela preveč osebno, celo »zaslugarsko«? Seveda obstaja to tveganje, a ga zavestno prevzemam.

Moj oče Bogomir je bil večino službenih let v času socialistične države občinski uradnik, veterinarski inšpektor; družaben, vesel Belokranjec, ki si je z mojo mamo Marijo, doma iz Starega trga ob Kolpi, dom ustvaril v Kočevju. Bil je mož številnih talentov, tudi javnega nastopanja in bodrečega iskanja najboljšega v svojih sogovornikih. A ker ni bil »prave barve«, je ta in še kakšen drug talent ostajal prisilno zakopan. Dokler …

Sprva tiho, potem vedno močnejše demokratizacijsko brbotanje je zajelo tudi kočevski »Mačkov peskovnik«. Ob podpori tedanjega župnika Božidarja Metelka so se izob...