Osmega februarja bo minilo sto let od smrti skladatelja Josipa Ipavca; ob spominskem jubileju je vlada Republike Slovenije razglasila Ipavčevo leto

Kot mejnik uveljavljanja naših umetnikov v velikem svetu se pogosto navaja razstava slovenskih impresionističnih slikarjev na Dunaju leta 1904. Ali pa prve izvedbe Plečnikovih načrtov. Vendar je vrsta naših ustvarjalcev že prej uspela prepričati tuje občinstvo. Med njimi pa niso bili le ljudje, ki so živeli v prestolnicah držav in duha – kot Jacobus Gallus, Janez Krstnik Dolar, Franc Kavčič, Franc Pollini, Jurij Šubic ali Anton Ažbe. Prek Prešerna je, denimo, oblika sonetnega venca prišla v rusko literaturo. Pesnik, ki je vztrajal med svojimi rojaki, je tako bržčas bolj zaznamoval največjo vzhodnoevropsko književnost, kakor bi jo, če bi sprejel vabilo Izmaila Sreznjevskega, da se zaposli v Moskvi. Tudi balade Antona A...