Trška gorca, hrib pod Kalobjem, naša rodna vas, kjer kot otroci smo živeli, a se kljub pomanjkanju lepo imeli. Smo radi delali, po hribu gor in dol hodili, zvečer pa vsi spoštljivo za pečjo molili. A druga svetovna vojna nam je življenje spremenila, nam mladim popolnoma hrbet obrnila. Trinajstletnega fanta so me v Deutsche jugend lager poslali in pod uniformo in orožje dali. Tam manire tuje in vojaške smo se učili in z orožjem po vasi strašili. Da pa sem se od tam vrnil živ in zdrav, se pravi božji čudež je zgodil. 15. avgusta leta 1943 je hudo neurje z debelo točo celoten lager s 120 šotori popolnoma uničilo in razbilo in na stotine mladih fantov ranilo. Da sem vse vojne vihre in težave živ in zdrav prestal, sem svoje prošnje in zahvalo Mariji Kalobški poslal. Ona Bogu me je priporočila, ki novo moč mi je dajal. Zato sem trdno se zaobljubil, da v zahvalo Mariji Kalobški...