Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Diktatura relativizma

Za vas piše:
Manica Ferenc
Objava: 10. 05. 2023 / 08:05
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 11.05.2023 / 09:16
Diktatura relativizma
Manica Ferenc. FOTO: Tatjana Splichal

Diktatura relativizma

Pokojni papež Benedik XVI. je že leta 2005, nekaj ur, preden je bil izvoljen za papeža, se pravi še kot kardinal Ratzinger, jasno in nedvoumno opozoril, da se družba bliža diktaturi relativizma, diktaturi, katere cilj in najvišje merilo je posameznikov ego, skupaj z njegovimi trenutnimi željami. Verjetno si ni predstavljal, kako daleč bo to šlo, denimo sprememba oz. opredelitev spola glede na razpoloženje.

Na fenomen relativizma moramo vsekakor gledati z vidika njegovega nasilnega in diktatorskega vpliva na moderno družbo. Mnogi filozofi, sociologi, teologi so kmalu za Benediktom začeli opozarjati, da je diktatura relativizma nevarnejša od »diktature proletariata«, predvsem zato, ker je njegova težnja, da obvlada svet, skrivna in perfidna. Cilj diktature relativizma je, da degradira absolutno, Božje in za merilo postavi relativno. 

Diego Fusaro, filozof in vodilni intelektualec italijanske mlajše generacije, ki v svojem udejstvovanju prehaja od kritike neoliberalnega kapitalizma k zagovoru vrednot (ker proučuje Marxa, Gramscija in Hegla, zaenkrat ni nevarnosti, da ga razglasijo za desničarskega skrajneža, fundamentalista kot denimo Roda Dreherja ali Ryszarda Legutka), diktaturo relativizma poimenuje despotizem nihilizma. Opozarja na to, da je kapitalizem današnjega časa bolj totalitaren od »treh totalitarizmov preteklega stoletja: fašizma, nacizma in stalinizma...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh