Sv. Agata je umrla kot devica in mučenka. Zapis iz petega stoletja ji pripisuje naslednje besede: »Jezus Kristus, Gospod vseh stvari, ti vidiš moje srce, poznaš moje želje. Tebi samemu izročam vse svoje bitje. Tvoja ovca sem, naredi me vredno premagati hudiča.« Kot številne druge ženske v prvih stoletjih se je tudi Agata zaobljubila, da bo živela samo za Kristusa.

Rimljani so ta krščanski ideal močno prezirali, saj je postavil pod velik vprašaj njihovo uradno religijo. Telo device, popolnoma posvečeno Kristusu, je bilo neomajno znamenje zvestobe krščanskemu Bogu. Ni čudno, da so si Rimljani izmislili številne oblike mučenja z namenom uničiti ali skaziti deviško telo.

Ta usoda je doletela tudi Agato. Govori se, da je kot petnajstletno dekle zavrnila dvorjenje nekega rimskega prefekta, ki jo je nato dal zapreti v javno hišo in jo izpostavil raznovrstnemu ogabnemu zlostavljanju. Po enem mesecu je bila njena deviškost še vedno čudežno ohranjena. Nato so jo zaprli v ječo, kjer so jo brez prestanka fizično mučili do smrti. V svojem Pismu otrokom leta 1994 je papež bl. Janez Pavel II. predlagal sv. Agato, sv. Nežo in sv. Tarcizija, mlade mučence prve Cerkve, za vzornike.

Večni Oče, na priprošnjo sv. Agate, device in mučenke, mi pomagaj, da postane Kristus moja edina želja.