Ahaz pade, Jožef vstane
Ahaz pade, Jožef vstane
Božja beseda nam danes razgrne podobo dveh mož, skozi njiju se razodeva drama človeškega srca. Na eni strani stoji kralj Ahaz, ki vlada v času politične krize. Izraelci in Sirci ogrožajo Juda, ljudstvo se trese. Bog po preroku Izaiji stopi v to krizo in reče: »Izprôsi si znamenje od Gospoda« (Iz 7,11), kot bi prosil: dovoli mi, da potrdim svojo navzočnost. A Ahaz se upre: »Ne bom preizkušal Gospoda.« Zveni sicer pobožno, a je le izgovor. Srce, ki se zapre pred Bogom, začne živeti iz praznine, praznina pa išče varnost in nadzor.
Ahaza odpad od Boga in malikovanje tujih bogov pripelje tako daleč, da – kakor poroča Knjiga kraljev – daruje svojega sina v ognju, v obredu, povezanem z malikovanjem Mólaha (2 Kr 16,3). Strah postane njegov bog. Izaija skoraj zavpije: »Ali utrujaš tudi mojega Boga?« Bog vseeno dá znamenje: »Glej, devica bo spočela in rodila sina« (Iz 7,14). To se delno izpolni v Ahazovem sinu Ezekiju, ki postane znamenje, da je Bog z nami. A niti Ezekija ne more izpolniti celot...



