Spoštovana gospa Ana!

Obdobje »korone« je prineslo precej zmede in negotovosti glede nedeljske maše. Prepovedi zdravstvenih in celo cerkvenih oblasti, ki so se mnogim zdele prestroge, ter poznejše rahljanje disciplinskih ukrepov so krivi za disciplinsko zmedo, ki se mnogih še drži. Maske, omejeno število vernikov v cerkvi, razmiki so naredili svoje in razredčili obisk bogoslužij. Nekateri pa so se bolj preusmerili k sobotnemu bogoslužju.

Duhovniki so še nedolgo tega tožili, da nikakor ne morejo doseči predkoronske udeležbe pri bogoslužju, čeprav ni več nobenih omejitev.

Prav imate, ko pravite, da čutite, da redna sobotna večerna maša ne more redno v polnosti odtehtati nedeljske maše. Čeprav bo ob vedno večjem pomanjkanju duhovnikov sobotnih nedeljskih maš v prihodnje vedno več.

Sobotni večer že stoletja velja za začetek nedelje in nedeljskega praznovanja, vendar je na zahodu med katoličani nekoliko izgubilo pomen. Liturgična reforma sv. Pavla VI. se je sicer vrnila z izvirom in spet po-
udarila, da se nedelja začenja z obhajanjem večernic v soboto ali pred praznikom.

Začetek praznovanja v soboto zvečer najdemo že v Stari zavezi. V 3. Mojzesovi knjigi (3 Mz 23,32) beremo, da Mojzes Izraelcem naroča, naj spoštujejo soboto od večera prejšnjega dne do večera naslednjega dne, torej od petka do sobotnega večera. Tudi laodicejski koncil (4. stoletje) je določil, da se nedelja spoštuje od sobotnega do nedeljskega večera.

Kompendij Katekizma Katoliške cerkve pravi, da je »nedelja za kristjane prvi izmed vseh dni in prvi izmed vseh praznikov«. Na nedeljo »Gospod s svojo veliko močjo dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu« (KKC št. 452). Od leta 1967 so sobotne in predpraznične maše dovoljene. Navodila pa pravijo, naj dušni pastirji vernike skrbno poučijo o pomenu tega dovoljenja in naj poskrbijo, da ne bi bil smisel Gospodovega dneva zaradi tega kakorkoli zatemnjen.

Navodila so sprva navajala, da mora duhovnik za sobotno nedeljsko mašo dobiti dovoljenje ordinarija. Nedeljsko bogoslužje v soboto zvečer pa mora biti kot nedeljsko oznanjeno in maša mora imeti vse dele nedeljskega bogoslužja, torej tudi homilijo in prošnje vernikov.

Takšno sobotno večerno bogoslužje je dovoljeno za vse, ki se iz tehtnega razloga ne morejo udeležiti nedeljske maše. Med razlogi navodila največkrat navajajo: bolezen, oskrbovanje dojenčkov in bolnikov ali če imajo starejši daleč do cerkve in nimajo prevoza … Glede tehtnosti razlogov se lahko pogovorite z župnikom ali spovednikom.

Gotovo pa ni prav, da bi iz komodnosti ali celo zaradi zaslužka opuščali mašo ob nedeljah in Gospodov dan spreminjali v »svoj« dan samo zaradi športa, izletov ali za dela, za katera je bil teden prekratek.