Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ali je kriza mednarodnega reda rešljiva?

Za vas piše:
Jon Grošelj
Objava: 17. 02. 2026 / 11:40
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 17.02.2026 / 11:44
Ali je kriza mednarodnega reda rešljiva?
Slovenski čas
Jan Matejko, Stanczyk, 1862 VIR: Wikimedia Commons

Ali je kriza mednarodnega reda rešljiva?

Od prevzema oblasti Nicolása Madura leta 2013 do njegove letošnje aretacije je svet spremljal postopno razgradnjo Venezuele: prirejene volitve, razpad institucij, uničeno gospodarstvo in sistematične kršitve človekovih pravic. Gre za učbeniški primer države, ki je odpovedala pri temeljni nalogi – zaščiti lastnega prebivalstva in skupnega dobrega. Tukaj so še drugi aktualni primeri, kot je situacija v Iranu, kjer represiven politični sistem z uporabo varnostnega aparata in ideologije sistematično zatira lastno prebivalstvo.

Pred malo manj kot dva tisoč leti se je sv. Avguštin spraševal, kaj so kraljestva brez pravičnosti drugega kot velike roparske tolpe. Suverenost v tem smislu ni oblast, ampak nasilje. Prav primeri, ko države vodijo »velike roparske tolpe« znova in znova odpirajo staro, a neizogibno vprašanje: kaj sploh lahko stori mednarodna skupnost, ko suverena oblast v neki državi ne zmore ali noče varovati človeškega dostojanstva? Odgovor, da ne more storiti nič, ni povsem točen; res pa je, da so njene možnosti omejene in pogosto politično pogojene. 

V odsotnosti svetovnega suverena, ki bi imel »pendrek«, so njegov najboljši približek Združeni narodi (ZN) in v okviru teh Varnostni svet (VS), ki mu je Slovenija kot nestalna članica nazadnje predsedovala decembra 2025. Zavzemala se je za krepitev multilateralizma, dosledno spoštovanje mednarodnega prava in humanitarnega prava, zaščito civilnega prebivalstva v oboroženih konfliktih ter za ohranjanje operativne vloge ZN kljub političnim blokadam in fin...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh